Naj bo to učenje za šolski študij ali učenje za napredovanje v karieri; učenje je lahko eno izmed najpomembnejših stvari, ki bi jih »morali« početi.

Sodobno življenje neprestano zahteva vašo pozornost, pa naj bodo to televizijske reklame, internet, prijatelji, zabave… Vse te stvari je lažje opravljati, kakor učiti.

Študijski nazor za vašo pozornost.

Če bi bili popolnoma izolirani na puščavskem otoku, kjer ne bi bilo ničesar, s čimer bi se lahko ukvarjali razen učenja – bi se učili do zadnjega diha, dokler ne bi popolnoma obvladali znanje in vse to zato, ker ne bi bilo ničesar, kar bi vam odvzelo pozornost.

Predstavljajte si, da ste v celici brez televizije in telefona, in vse kar imate pri roki, je ena knjiga – zagotovo bi jo večkrat prebrali stran za stranjo! Poznali bi vsak stavek te knjige, saj je to vse, kar bi počeli!

Imeti preveč izbire, preveč možnosti, ki nas odvrnejo od učenja in preusmerijo našo pozornost, pomeni da zdaj bolj kot kdajkoli prej je potrebno usmerjati lastno pozornost.
Hipnoza je čudovito orodje za hitri doseg in razvoj lastne motivacije učenja!

Kaj si želite od življenja?

Morate razmisliti, zakaj se učite in kaj želite dobiti od tega študija, saj poveže vašo željo, kaj si želite dobiti od življenja. Lahko počnete vse te izpodrivajoče dejavnosti kot vzorec ne-učenja.

Vendar se vprašajte. Si želite življenja, ki bo potekalo ob pitju kave, igranju računalniških igric, gledanja televizije, prijateljskih pogovorih, ali imate večje želje v življenju?

Nahranite um.

Živimo v kulturi zabave, kjer naj bi bilo vse instantno zadovoljeno in vzburljivo pred vsem ostalim. Če pričnete verjeti temu sporočilu, potem ste oropani koristi bolj subtilnejših dražljajev zato, ker vas ne stimulirajo instantno. To je kakor, da bi vas nekdo navadil jesti samo umetne sladice in pri tem izgubite občutek za resnično sladkost.

Vaš um potrebuje naravno stimulacijo za učenje, prav tako kakor sprostitev ob zabavi.
Ko se dobro učite, spoznate lastne, bolj skrite užitke in zadovoljstva, ki jih dolgoročno vključite v vaše življenje.

Predstavljajte si, kakšen bo občutek, ko se boste učili z užitkom in zadovoljstvom ter občutkom raziskovanja novih znanj.

Kakorkoli, psiholog Joe Griffin je jasno pokazal, da je hipnoza enostaven način vzpostavljanja in uporabljanja, kar je znano kot REM ( ang. rapid eye movement) stanje, za vzpostavitev novih in bolj koristnih načinov interpretiranja sveta okoli nas.

REM stanje je fenomen, ki je običajno najbolj opažen v speči osebi in je povezan z dejavnostjo v možganih, ki sprožajo sanje.

Možnost učenja in ustvarjanja vzorcev za vedenje, med tem ko smo v REM stanju, se prične že preden smo rojeni. Med zadnjim tromesečjem nosečnosti, bo fetus preživel do 80% svojega časa v REM stanju. Joe Griffin predlaga, da se v tem času, v možganih, položijo osnovne »podloge« za instinktivno vedenje. To omogoči dojenčku, da pride na svet z že vgrajenimi instinkti za preživetje. Te instinkti pa so samo delno specifični, da omogočijo prilagodljivost v okolju – npr. dojenček bo sesal materino dojko, dudo ali prst na roki..

Griffin je poudaril, da se REM stanje lahko doživlja, ko smo budni in prav tako, ko spimo.

Ljudje naravno vstopajo v REM stanje transa, ko sanjarijo ali pa ko so v šoku. V tem trenutku lahko um nadgradi ali posodobi svoj instinktivni odziv na to kar doživlja. V času intenzivne čustvenosti (šok), bodo možgani trenutno zapisali dražljaj iz okolice in to lahko kasneje postane podloga za vedenje v prihodnosti. Ta naravni proces lahko hipnotično »programira« ljudi, da imajo kasneje občutek panike, ko so izpostavljeni čemurkoli, kar približno spominja na začetno travmo.

Drugačen način za vstopanje v REM stanje je skozi odziv na sugestije za sprostitev, ki povedejo osebo v stanje, ki poustvari REM sanjarjenje medtem, ko smo budni. Tako, da imajo hipnotizirani ljudje še vedno dostop do zavestnih procesov, medtem ko podoživljajo »sanjska« doživetja, ki lahko aktivno spremenijo njihov »instinktivni program«.

Torej, če se osebo, ki ima strah pred nastopanjem v publiki, povede v hipnozi, da uživa v predavanju, bo občutila pomiritev z dejanskim nastopom in se mu celo veselila.

Instinktivno programiranje se vedno vzpostavi skozi REM stanje, tako da se lahko hipnoza razume kot »način vzpostavljanja REM stanja za koristne namene«.
Vse učinkovite terapije bodo vzpostavile REM stanje, pa naj se tega terapevt zaveda ali ne.

Nedavno je Nemški fizik Franz Anton Mesmer (1773-1815) postal ustanovitelj hipnoze kot jo poznamo danes (od tod izraz »mesmerizem«). Čeprav je učinkovito zdravil s pomočjo hipnoze je bil dokončno diskreditiran z strani znanstvenega odbora tistega časa, ker niso mogli najti nobenega dokaza za »univerzalni fluid«, za katerega je trdil, da je ključnega pomena pri procesu »živalskega magnetizma« ali hipnoze.

Naslednji pravi pionir je bil škotski kirurg James Braid (1795-1860), ki je po naključju odkril svojega pacienta kako je v čakalnici, v globokem stanju transa, fiksirano strmel v oljno svetilko. Ugotovil je, da lahko ukazuje pacientu, da zapre oči in pade v globok trans brez vseh priprav, ki jih je opravljal Mesmer. Braid je prvi skoval izraz »hipnoza« (po grški besedi spati), vendar je kasneje raje uporabljal izraz »mono-ideaizem«, ki je nakazoval zožen fokus pozornosti, ki se razvije v hipnozi. Pogosto je uporabljal nihajočo uro, ki je razvila to stanje pozornosti.

V zgodnjem 19. stoletju, je britanski kirurg v Indiji, James Esdaile, prepoznal koristnost hipnoze za lajšanje bolečin in opravil na stotine operacij z uporabo hipnoze, kot edino proti-bolečinsko sredstvo. Ob njegovem povratku v Veliko Britanijo je Esadile poskušal prepričati zdravstveno skupnost o prednostih hipnoze, vendar so njegove prošnje padle na prazna ušesa, saj so se v tem času razvijali kemični anestetiki.

Približno ob enakem času se je pokazala zainteresiranost za hipnozo v Franciji, kjer bi lahko rekli, da se je pričelo celotno gibanje za »samo-pomoč« z farmacevtom in terapevtom Emile Coue-jem (1857-1926). Propagiral je uporabo afirmacij kot npr. : »Vsak dan v vseh pogledih sem boljši in boljši…«, kar sedaj prepoznamo kot obliko avto-hipnoze.

Freud in Jung sta oba pričela svojo kariero kot hipnotizerja navdihnjena nad Francozi kot npr. psihiater Pierre Janet, vendar v njej nista bila precej uspešna in sta jo kmalu opustila.

V modernih časih pa je luč hipnoze in psihoterapije zasvetila z človekom, za katerega pravijo, da je zaslužen za pospešen razvoj psihoterapije in sicer Milton H. Erickson (1901-1980). Erickson je bil mojster komunikacije in pionir družinske terapije in kratke terapije z fokusom na rešitvah. Terapijo je ohranjal kratko z koncentriranjem na človekove osebne vire in moči v času, ko je bila ostala stroka obsedena z dolgoročno terapijo. Hipnoza je bila osnoven del njegovega dela, iz katerega se je razvila nova, indirektna oblika hipnoze, sedaj znana kot »Ericksonova hipnoza«, ki prevladuje v terapiji, pri kateri se uporablja hipnoza.